
uvijek u novembarskim kišama
cvili od neke starosti.
s tim šumom bi otplovio,
ali ne znaš kamo. pa ti strah
učinkom kolateralne štete preore
iznikla zrnca radosti.
uvijek u novembarskim kišama
dolaziš iz ribolova, stižeš sa obala
izbrisanih vjetrom, u glasu ti
nepoznate godine.
jedan sloj neba vrtnjom plesa obruši se
na rodnu kuću, tamo gdje tih je dan
u dnu vremena što s kapima krvi
nijemo dobuje po olucima.
neko je otplovio s kišama,
a ti čekaš da svane.
uvijek u novembarskim kišama
prazne ljuljačke lete u nebo,
blijedi crtež propupalog bagrema,
tihuje bajka tinejdžerskih godina.
Mirko, Čudovita pesem.
Lepa.
Lep pozdrav Irena
Bravo Mirko za novembersko deževje, ki skuša preklicat minevanje ali pa se celo vrniti v "dobra mlada vremena".
Lp, Caki
A ipak poslije svake kiše posije sunce.
Odlična pjesma, Mirko.
lpb
Hvala Črni Kos,
Hvala Irena.
Lijepo se sresti sa vašom pažnjom i komentarima.
lpm
Zahvaljujem se na komentarima, Caki i Branka.
lpm
Lepa.
Lp Tolminka
Pravo bogastvo podob dolgočasne novembrske sivine. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!