iskra preskoči na drugi obraz

in se odbije v noč

kot pijana kresnička

vijuga v pozabo, ki

šelesti v jeseni

zima pred odprtimi vrati

reminiscenca v dolini

kjer živijo spomini

v dolini, kjer je

pokopališče sanj

župnik pred pogrebom

popije absint

in med žalno mašo

poje blues

in tisto pismo, ki

ga zažgeš, ko ga prebereš

ker so besede tako goreče

kupiš me že z nasmehom

prodati pa mi ne moreš več nič

in ne najdem sebi enake

ker sem endemit

v svojem arealu

in za vse bivše

uporabljam preteklik

pravljice so za otroke

čeprav, mogoče nikoli

ne odrasteš prav zares

na vlaku, ki ne pelje nikamor

moraš res uživati v vožnji

izgubil sem kompas

in našel garmin

življenje ima relief

navodila in baterije

niso priložene

polit z bencinom čakam

deklico z vžigalnikom

Mario Ruopollo