Zamolčano

Če bi razumela,
ne bi —
ne sprejmem.
To ni ljubezen.
Vera upada,
človeka v tebi je malo.
Samopravičnost.
Poglej se v ogledalo.

 

Sekam te,
grenka korenina.
Ne boš se več hranila od mojih cvetov,
ne uničevala rasti
sončnih bregov.

 

Padi v temo,
padi v tla,
naj pokopljejo te
lastna dela,
medtem ko bo moja ptica pela.

 

Pogum si bom znova nadela,
trohni naj, kar je bilo zakopano,
kar preživi, večno bo zamolčano.

Iris Ivanuša

Komentiranje je zaprto!

Iris Ivanuša
Napisal/a: Iris Ivanuša

Pesmi

  • 22. 11. 2025 ob 19:48
  • Prebrano 113 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 37.7

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!