
Ti si jastreb, jaz sem sova,
plénila in žrla bova.
To bo zveza čisto nora,
dan in noč in brez odmora.
Jaz bom kljuvala v možgane,
ti pa v sladkaste organe,
kri zastala bo v mlakah,
kosti pa gnile v odplakah ...
Noč in dan bo svet umiral,
če se nihče ne bo upiral.
Joj, Marko, kaj človek napiše iz nemoči, ko gleda grozote sveta!
Res se počutimo vedno bolj nemočne, ko gledamo, kaj se vse dogaja ...
Lp Tolminka
Ovo me malo podsjeća na "Okovanog Prometeja".
Čestitke na podčrtanki!
Ivan
Verige je nemogoče potrgati.
Lep pozdrav, Marko
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!