
Še veš, pri Trubarjevi domačiji
zavili levo smo in skoz Ponikve,
kjer rado na ovinku ven te ′flikne′
šli, mati, k tvoji rodni smo kmetiji?
Na praznik reformacije, v kočiji
brez konj prispeli smo do tvoje zibke,
tu beli in rdeči hude bitke
nekoč imeli v vojni so stihiji.
Kak mnogo se je spremenilo todi!
Ko bil sem pamž po stari so metodi
orali s konjem še moj stari ata,
zdaj stric in vnuk tri traktorje imata
in cesta je asfaltna do štacjona,
od tam šla v svet si s pomočjo hlapona ...
Čestitke tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!