
Izbrisani spomini pojenjajoče sence...notranji jaz kriči, kriči grozovito,kot nevihta ki neustavljivo trga temne žalostne oblake izbranega. Nič smeha nič joka....le prazno strmenje v noč, ki nikoli ne pride. Ponosno padam v neprostor in si oddahnem.
Pozdravljen in dobrodošel na Pesem si, Matic L, lepo, da si se nam pridružil,
Ana
Z veseljem...Hvala ker si ustvarila nekaj tako izjemnega. �
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Matic L
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!