Razbita
Obzidje je padlo,
orožja več ni.
Pod tvojimi besedami
se moj svet v prah zdrobi.
Leden pogled,
boleč dotik —
od tebe bi šla,
a se srce znova vrača nazaj.
Vsakič bolj boli,
klecnejo mi noge,
a ne morem stran —
ti si mi vse.
Sulica iz tvojih rok,
zabita v moje srce.
Iščem prvi in zadnji šus,
da pozabim.
Zadnji dih —
in več ne boli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anonimna
- 06. 11. 2025 ob 08:34
- Prebrano 121 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 45.61
