Ko cilj je le še mlekomat -

sprehod ob reki s prazno steklenico,

v samoti misli vse manj žuborijo,

v sozvočju z bregom postajajo gladina mirna.

Naenkrat vse je skupaj: voda, zemlja, zrak

in ogenj misli, ki hoče, a ne neha

in ne neha nizati spominov:

kako je človek segal k zvezdam,

kako jih včasih je dosegel ...

In vedno znova svoje bistvo daroval ljubezni.

Nedosegljivo daleč so sedaj obzorja,

ki čas jih z leti ne pusti doseči;

človek mora ogenj svoj goreči

ustaviti, da mirno tli kot oglje.

Veliko ciljev se osulo je kot cvetje

in zdaj na poti – tja do mlekomata

misli blagohotno tonejo v srcu.

Vse je tukaj, zdaj, v tem!

Napake in uspehi v življenju

nimajo predznaka zunanjih sistemov.

Nada