Ženska
Tvoja skrivnost je sesirjena kri:
z bobnom ohlapnega trebuha
kličeš vase vrisk mesojedca!
Precenjena v svoji radodarnosti
in škodoželjna v svoji goloti
se napneš nad razbrazdano, dišečo njivo:
tvoje roke so kot veje topolov,
ko z njimi jočeš v sivino
minljivega neba.
Spojena z zemljo in sežgana v pričakovanju
previdno seješ mrzel pesek
in med prsti okušaš tista zrnca,
ki so bila pred davnimi časi
obarvana rdeče.
Oj, ženska:
tvoje prepričanje,
da te ne bomo nikoli razumeli,
ti ne dviguje cene!
Upepeljen obroč tvojih ust
je škrlaten le še v niansah spomina,
ki si ga nekoč nepremišljeno zamenjala
za ohlapno rogovje svojih malikovalcev.
Skupaj z luno pronicaš
v melodijo brezbrižne noči,
in med robate rjuhe samote:
s premišljenimi curki vroče želatine
v svojem vznesenem, zevajočem naročju.
Opita od svoje podobe
legaš skupaj z vročimi, poraščenimi prividi
v mlačno spokojnost
predsmrtnega sna.
Nepotešena!
z bobnom ohlapnega trebuha
kličeš vase vrisk mesojedca!
Precenjena v svoji radodarnosti
in škodoželjna v svoji goloti
se napneš nad razbrazdano, dišečo njivo:
tvoje roke so kot veje topolov,
ko z njimi jočeš v sivino
minljivega neba.
Spojena z zemljo in sežgana v pričakovanju
previdno seješ mrzel pesek
in med prsti okušaš tista zrnca,
ki so bila pred davnimi časi
obarvana rdeče.
Oj, ženska:
tvoje prepričanje,
da te ne bomo nikoli razumeli,
ti ne dviguje cene!
Upepeljen obroč tvojih ust
je škrlaten le še v niansah spomina,
ki si ga nekoč nepremišljeno zamenjala
za ohlapno rogovje svojih malikovalcev.
Skupaj z luno pronicaš
v melodijo brezbrižne noči,
in med robate rjuhe samote:
s premišljenimi curki vroče želatine
v svojem vznesenem, zevajočem naročju.
Opita od svoje podobe
legaš skupaj z vročimi, poraščenimi prividi
v mlačno spokojnost
predsmrtnega sna.
Nepotešena!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 18. 11. 2009 ob 08:31
- Prebrano 715 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 210
- Število ocen: 5
