Noe

V spanju si mizaril, Noe, v spanju!
Orokavičil si se za sokole
in ribam z lutnjo zapiral
lačne, mehurjaste oči.

In čakala te je:
čakala te je onkraj hrepenenja
vsem tvojim domislicam navkljub!

Si takrat, ko ti je les razžiral dlani,
vedel, kaj ji boš zapel ob vrnitvi?
In s katerim kamnom se boš morda ubil,
ko bo zemlja vsesala vse tokove
tvoje poganske poplave
skozi škrlatne, utripajoče aleje
v katakombe svojih prstenastih lobanj?

Z nakanami si mazilil oljke
in med bledimi, mastnimi prsti
ti je spolzelo vsaj tisoč večerov
in trikrat toliko zvezd.
In takrat se je vrnil tvoj golob:
brez perja in upanja,
brez sence sramu
in brez očitkov:
črn, nečitljiv ptič
(tvoja lastna senca)
s srcem v suhem gobcu.

Čakala te je,
čeprav poplave
sploh ni bilo.

Dani Bedrač

Komentiranje je zaprto!

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 18. 11. 2009 ob 08:29
  • Prebrano 729 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 85

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!