Čas beži, mimo mene drsi,
kakor voda skozi dlani,
ki zajameš jo z roko, čas beži
minevajo dnevi, minejo leta,
le spomini zvesti sopotniki človeka,
od veka, do veka.
Čas beži in vedno ga je premalo,
kakor bi me nekaj gnalo,
ga ugotovim,
kam le čas beži…
Včasih bilo je drugače vse,
življenje je teklo počasi
in časa bilo je vedno dovolj.
Le kaj je narobe?
Danes živlljenje utripa drugače,
vsi nekam hitijo, vsem se nenehno mudi,
življenje se odvija v naglici in časa ni,
za drobne trenutke, skrite radosti,
večne skrivnosti življenja;
prisluhnem tišini, utripa drugače,
tiho počasi vse se vrti,
vse se umiri, dan je drugačen, drugačno je vse,
življenje teče dalja, sanja tihe sanje pretekli dni…

Maja Kržišnik