Jutro me novo zbudi, odprem oči,
vstanem in okno odprem,
da naužijem se svežine,
ki nov dan prinaša jo, zunaj se dani,
vse je še tiho, mirno,
tam na dvorišču nekdo
občuduje prihajajoč dan,
ptice žvrgolijo melodijo,
veter pihlja, vse se prebuja
nam svojo dlan ponuja in čaka,
da sprejmeš jo z ljubeznijo
in upa zaTe.
Spremlja Te, znova in znova
Ti vztrajno sledi,
da Tvoj korak se v temi ne zgubi,
čeprav je le navaden dan,
nikdar ne boš sam,
čeprav morda vedel ne boš
ne kod, ne kam,
bila bom tu, da Ti stisnem dlan,
čeprav je danes le navaden dan.

Maja Kržišnik