DNK

Pol živa sem

Ko se zavem

Da sem umrljiva

Še prej preživim

Nekaj časa

Ne meji

Kjer ne vem

Kdaj odidem

Tega se zavem

Ko duše kličejo

Na grob

In je vsa moja

Zgodovina

Skupaj na majhnem

Koščku zemlje

Na istem spomeniku

So vsa imena

Mojih potomcev

Moja kri

Moja DNK

Za vsako dušo

Ena svečka

In na koncu

Molitev

Za mir duš

Ki sem jih prišla obiskat

Dokler ne pridem

Za vedno

IŽ-lev

RAjko      Jerama

Poslano:
02. 11. 2025 ob 09:59
Spremenjeno:
02. 11. 2025 ob 09:59

to bo tako, dokler bodo ljudje dojemali življenhe skozi prizmo telesa.






pri človeku življenje sestoji iz naslednhega: 

duševni vidik - čista zavest oz. duša oz. višji Jaz (neumrljivo); 

psihični vidik - zavestni duh oz. nižji jaz (ego, razum, um, čuti); (pogojno umrljivo ; denimo dokler knjiga slavnega pisatelja ne utone v pozabo skozi stoletno ali tisočletno zgodovino)

fizični vidik - telo (DNK, možgani, organi, čutila,itd.) (umrljivo)


Torej, kdo ali kaj dejansko umre ?

irena, otresi se tega telesno osrediščenega gledanja, in strah bo odpadel.

seveda, brez ustrezne jasne meditativne izkušnje o neodvisnosti (ločenosti) zavesti od telesa je to nemogoče.


RA.j.



Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
02. 11. 2025 ob 10:56

RAjko lepo pozdravljen

Fizično je najbolj primarno

Se mi zdi. To skoraj enost

Ločit na dvoje pa mora biti

Na višjem nivoju in mislim

Da to ni enostavno ali pa je

Enim dano več tega kot 

Drugim. Hvala ti za širjenje

Zavedanja.

Lepe in mirne praznike

Ti želim.  Irena

Zastavica

Marko Vitas

Poslano:
02. 11. 2025 ob 11:34
Spremenjeno:
03. 11. 2025 ob 06:17

Irena lepo pozdravljena, tole pridajam:


HADŽ

Blesteče strehe v soncu Meke,

besede Alaha izgovorjene,

močnejše od damaščanke so jeklene.

Zastav Bizanca polno je obzorje,

a niso sovražne križanih praporov mi legije,

oni so že pod križem izgubljeni,

njihovih duš daleč je premalo,

da trdo srce jih ne bi premamilo

in jih v črno smrt pahnilo

in vse se znova ponovilo.


Alahova volja v besedi sproti se zapiše,

med licemerjem, tiranijo in razvrata propadom

zares tenka črta se nariše.


 Tja kamor se jaz podajam,

tam trpljenje je še strašnejše

kot pozna ga človeška duša,

bolečina je še hujša,

sovraštvo bolj nizkotno

a ljubezen še močnejša

in naslada bolj mesena;

strast še slajša in bolj silovita,

tam razuma teče bistra reka,

ker tam doma lepota je nebeška,

a komur mrtvo telo pod križem se ne zgrudi,

tam zagotovo ničesar za iskati nima,

saj tudi kamen svoje sanje ima.


Lep pozdrav, Marko



Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
02. 11. 2025 ob 12:37

Marko lepo pozdravljen

Tole si pa res lepo napisal.

Ne bom ponavljala ker te

Besede so dovolj. Ja vse vere

V bistvu učijo dobro in to si

Je dobro večkrat prebrati.

Želim ti lep prazničen dan

In vse dobro

Irena

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 02. 11. 2025 ob 08:39
  • Prebrano 221 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 118.13

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!