
V jeziku vesolja
brenčanje pikapolonic
v glavi
in vsi šepeti od znotraj,
vsi kriki od zunaj
se bočijo
kot veličastni loki
nad plesom starih rek.
vanje včasih zleti poljub
tavajoče duše,
ali zdrsi zgolj senca
obžalovanja -
tistega gnilega jabolka,
tako zunaj
kakor znotraj resnic
z lažnim rokom trajanja.
čez vse pa koketno žvižga
jebiveter,
v jeziku vesolja,
povsod doma.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!