
dougo je od tiste barti
kk je sladek mošt kaplau
frišne japke so souzile
preša dala sok je zdrau
in dišawo je po grozdju
kero je ostawo še
med rujavim starim listjem
z njim pogorša jésen se
zaj ni več otroške roke
za stegvaje h bobkom sladkim
bajta mrzwa je in tiha
strop se zrušo je pred kratkim
mlinsko kólo je obstawo
zdavna ni več klopotaja
v pahu izbe ni stopij
božji kot pa še ostaja
trga slika se otroštva
s polji ajde, klasov, repe
vse pokril asfalt je togi
in oči za svetost pravo
pred izložbami so slepe
Irena, v res lepi izbrani narečni besedi nam podarjaš v branje primer otožnosti nad tem, kar smo včasih imeli. Res je, "drugačne so jeseni".
Sprehodi v naravo naj ti polepšajo dneve ...
LP, Breda
Čudovito si napisala. Kako lepo zvenijo naša narečja.
Lp Tolminka
Krasno zveni in lepo je opisano življenje
... ki ga mi, ki smo ga poznali, pogrešamo.
Čestitke!
Lp, M
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Vsem najlepša hvala za dotike.
Objem
pi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!