Ko spet pridejo Vsi svéti,
v nas posebna so čutenja:
Vsem nam dano bo umreti,
vsi na poti smo zorenja!

Dobro vem, da je življenje
pot, ki pelje v Božje dvore.
Mir zamenjal bo trpljenje,
Dvor tu-zemeljske šotore.

Jezus krivdo mi je izbrisal,
da lahko prišel bom tja.
Tam mi solze bo obrisal,
rešil muk me bo in zla.

Ne le upam, res verujem,
da pri Njem mi bo lepo!
Zdaj se tu še oblikujem,
za ta dan, ko grem v Nebo.

Katarina Ambrož