JAZ IN TI
Ko srce hodi po poti spominov,
se naenkrat ustavi tam,
kjer svetloba diši po miru.
Tam stojiš ti-
kot morje, ki razume ogenj.
Ne ugasneš ga, le zibaš ga,
da postane mehkejši,
da se iskra spremeni v sij.
In jaz, ki včasih premočno žarim,
se ob tebi spomnim,
da ni treba vedno svetiti,
včasih je dovolj čutiti.
Tako hodiva, korak ob koraku,
ena z zlatom v dlaneh,
druga z biseri tišine-
in med nama,
toplina, ki ne sprašuje "zakaj",
ampak preprosto je.
tako zelo nežna, tako zelo čutna, prelepa poboža srce
Dih neskončnega (zavedanja)
v zaznavanju ....
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 21. 10. 2025 ob 09:25
- Prebrano 161 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 117.06