Turoben dan prebuja se,

sivina razpoloženja v njem.

Zmoti veselje nevedno,

sprašuje po smislu vsega.

Je človek bližnji vse kar premore,

mogoče utvara strahu v nas.

Podoba nečesa kar si želimo,

podoba nečesa kar ne živimo.

Je to kar smo, vse kar zmoremo,

ujeti v samopodobo pravičnejšega.

Drugih obup nam je brezskrb,

ugodje naših dni nas dela slepe.

Je bistvo to, da smo tukaj!

Sledimo sami sebi v neznano.

Obstajamo, blodimo, životarimo.

Je bistvo že to, da sploh smo!

Figo