Kdaj si zadnjič gledal zvezde?
Pozdravljen!
Praviš, da si se izgubil.
Brezmejna pustinja,
neskončna svoboda,
neštete poti.
Veš, tudi jaz ne poznam prave.
Utrujen korak imaš.
Sedi, odpočij se.
Izvoli čaj.
Žal nimam sladkorja - človek se navadi.
Praviš, da že dolgo nisi gledal zvezd.
Tudi jaz ne,
pozabil sem nanje.
V pustinji svetijo najmočneje.
Ležem na hrbet in gledam neskončnost.
Spet se ti mudi.
Noč je,
počakaj na jutro.
Volkovi iščejo žrtve v temi.
Zakuriva ogenj!
Znaš peti?
Takih nimajo radi.
Ogenj je dogorel v žerjavico.
Zjutraj mu pokažem izvir.
Ne vem, od kod voda.
Pravijo, da je čudežna.
Jaz jo pijem.
Naredi požirek!
Odnesi jo seboj.
Vesel sem,
da sva se spoznala.
Kmalu sva le še piki,
vsaka na svoji poti.
Neponovljivost trenutka,
enkratnost srečanja,
izrazna popolnost,
ki razgali bistvo;
darovanje.
Čestitam !
RA.j.
Je privid? - pesem se zdi, da niha med dialogom in monologom - in poudarja to majhnost / izgubljenost (nas vseh), čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: botermesec
- 13. 10. 2025 ob 11:00
- Prebrano 278 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 139.71