
Kako je v teh časih
nemogoče ljubiti, kogar si želimo,
obdržati tistega, po katerem hrepenimo,
piti sladkost iz njegovega telesa?
Seks – seks – seks –
samo s tem nas hranijo.
Pornografija nam ne pove več ničesar;
le divjamo v isto smer.
Fotografija prikazuje le,
česar se nihče drug ne bo nikoli dotaknil –
razen nas.
In še vedno ostaja lakota.
Zakaj ne najdemo poguma,
da bi se popolnoma odprli,
da bi nekomu pokazali
vse, kar krasijo naša gola telesa?
Navsezadnje je to le bežna podoba –
trenutek, ki nam ga je vesolje posodilo,
in nam ga bo nekega dne vzelo.
tole sem se kar bal objaviti, ker pravzaprav ne vem kako daleč lahko grem z izrazi na tej strani, kako zelo se lahko približam moderni ameriški poeziji, da ne rečem mavrični ali gay poeziji in komu vse bom s tem stopil na kakšen žulj.
Spoštovani Tomaž
Prebrala sem tvojo.pesem in
Dobra je. Smeš iti daleč in
Potem po odzivu vidiš kaj
Je in kaj ni...mislim da je
Poezija izraz za vse občutke
Taki so tudi mislim najbolje
Sprejeti. Želim ti dobro
Poezijo.
Lp.Irena
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!