
negdje daleko
oštri su mrazevi
a njene male ruke
tople u snijegu
sniježi
usne joj nasmijan
lijer u proljeće
pamtim:
ogrnuti dahom inja
rubom daljine
promičemo
oštri su mrazevi
i njen šal boje naranče
leprša ivicom gorja
nad nama lede se zvijezde
pamtim: na usnama joj
dotičem i topim
prah pahulja
negdje daleko slijeću
bezbojne ptice
mašemo im
njeno crno oko je
nemiran i mlad
jelen u gori
u snu otplićem šal
boje naranče
i tijelo joj zaplićem
u niti svojih prstiju
Mirko,
i zima ima svoje priče
ali bez brige boja naranče je prava, topla
♥ RA.j.
Hvala najljepše, RAjko. Za odgovor koji Ti dugujem u vezi moje netom izbrisane pjesme vjerujem da ću u dogledno vrijeme naći načina uz doradu i poboljšanje iste.
Ugodan dan,
mp
Mirko dobro jutro
Berem verze in rada bi si
Zapomnila da ti lahko
Napišem kot ti meni pa mi
Ne gre. Čeprav smo v osnovni
Šolo imeli srbohrvaščino.
Pesem je čudovito nežna
Vse do zadnjega stavka.
Ja sneg je pa tukaj že
Zgodovina razen po višjih
Hribih ga je malo.
Oranžni šal je čustvena in
Lepa pesem.
Lepo bodi Mirko
Irena
Hvala Irena na javljanju, na komentaru i pažnji.
Srdačan pozdrav,
mp
Mrzle daljave. Pa vendar se zdijo kakor sanje - in te kakor hrepeneče tople barve. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala lijepa, Milane.
Obradovan sam podcrtavanjem i komentarom
lpm
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!