Grem mimo ovir

Res je da malo traja

A trud mi je poplačan

Grem okoli

Ne zaletim se

Naravnost

Svetovi še vedno

Ostajajo različni

To vem

Besede se držijo

Ekrana

Kot bi lezle

Na Himalajo

Se držijo kot ujede

Nočejo se izbrisat

Lezem po naseljeni zemlji

Stojim pri rdečem semaforju

Sedim v čakalnici

Da pridem na vrsto

Vzamem knjigo

Iz nahrbtnika

In požiram besede

Postajam kot priklenjena

Na sedežu

Vsake nekaj minutk

Je eden od nas

Na vrsti

In dvigne se pokonci

Kot da bi ga Bog

Odrešil muke

In se v sebi smeji

Ker bomo drugi še čakali

A iz ordinacije odhajajo

Tudi tisti ki so izvedli

Kakšno hudo resnico

In hodijo čisto počasi

Brezvoljni

Skoraj jezni

Tem se nikamor ne mudi

Tudi če so izvedeli grozno

Resnico in se tega zavedajo

In denar

Ja denar

Je kot potrošni papir

Ko poplačaš vse račune

Ti ostane komaj

Za preživet

Na kavo hodiš

Samo ko je plačilni dan

Drugače si jo kuhaš doma

Ker se finančno bolj splača

Na ta dan ko denar

Dobijo upokojenci

Je v vrstah velika gneča

Vsem se mudi

Kot da bodo dočakali

Odrešitev ko bodo

Plačali račun

Mirna sem

Ni ničesar

Kar ne bi bilo

Človeško

IŽ-lev