V tihih kotičkih, kjer sije sončna nit,
je govoril o telesu, ki se zna spremenit;
z nasmehom tihim, z očmi, ki vse vedó,
kot da skrivnosti šepet v vetru bo.

Ne sram, sprejetje v nas je vzklilo,
kot klic pomladi, ko vse je oživelo;
cvetenje, kjer mladost se poslovi,
in cvet modrosti nežno se razpre v tišini dni.

Pokrajina telesa, minljiva in zvesta,
razkriva skrivnost svojega gnezda;
ni več v senci, v tihem sramu,
temveč v svetlobi, brez strahu, brez krča v snu.

Z mehko besedo je učil sprejemanja,
v srca posejal semena spoznanja.

https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/191358/in_quiet_corners

Tomaž Jevšenak