IZ RAZPOK POLETJA
zadiši jesen.
Plete tanko mrežo,
v katero se ujamejo dihi
in zvit, rumen list akacije.
Počasi pleše levo desno
kot da bi zibal nekaj krhkega,
kar se razblini, preden ubesediš.
Postajaš naveličan
vročine, ki jemljejo spanec,
nadležnih komarjev
in galebov, ki so vedno bolj predrzni.
Oblak vonjav se sprime v čuden vonj,
ki ga voda ne izpere.
Koraki brezobzirno
stopajo v tvoj osebni prostor
in gledaš,
kako razgaljena koža
postaja utrujena.
Nekaj nedosanjanega
ostane tam, na dnu -
pri morskih kumarah.
Dolgočasje
se te oprime s komaj vidno koreninico.
Zdijo se mi kot tri samostojne pesmi (morda bi bilo zanimivo podrobneje obdelati posebej brezdomce, Filipince ...),
lp, Ana
Približno takšna je bila prvotna verzija, pa sem potem dodala "širši pogled" in del osnovne pesmi izbrisala, kar sem sedaj dodala nazaj - se pa strinjam, da so deli med seboj nepovezani, sedaj to še bolj vidim in sem odstranila brezdomca in Filipince - mogoče jih dodelam ...
Pozdrave Nada
Odlično, sem prepričana, da boš tudi drugi dve izpisala do konca ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 08. 10. 2025 ob 09:14
- Prebrano 271 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 128.95