V reki nekaj se iskri.
To so moje želje.
V mojih željah pa si ti,
od nedelje do nedelje.

V reki čutim strašno moč,
ko se nad vodo sklanjam.
Čeprav je dan in ni še noč,
zdi se mi da sanjam.

V njej skrivnostne so reči,
ki se čudež zdijo.
Nad gladino pa preži
skrb z melanholijo.

Reka se za to ne meni,
ona dalje teče.
"Sprejmi to ali spremeni",
čisto mirno reče.

Nežno rane mi umije,
da me ne skelijo.
Skrb in žalost mi izmije,
vrne harmonijo.

Zdaj se reka spet iskri,
v njej so moje želje.
V mojih željah si spet ti,
od nedelje do nedelje.

Katarina Ambrož