Dežuje
Stojim pred oknom.
Dežuje.
Vse zunaj miruje.
Le kapljice se igrajo.
Moram ven.
Pa nočem.
Če pa že, bi rad skakal
po lužah
in se kot pes
valjal
po blatnih
mlakužah.
Pa to smem?
Kaj bo rekel svet?
Da se mi je »skegljalo«?
Da mi je v glavi
zalilo napeljavo?
Stojim pred oknom.
Dežuje.
Vse zunaj miruje.
Le kapljice se igrajo.
V meni pa divja želja
hoče ven,
hoče svetu pokazati,
da je polna življenja ...!
Zelo všeč mi je to zrcaljenje zunanjega in notranjega sveta s prepletanjem in primerjavo zrcaljenja (konveksnosti) zunanje podobe in (konkavnosti) notranjosti pesniškega subjekta. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
- 19. 09. 2025 ob 08:29
- Prebrano 362 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 95.83