Nov dan
Svetloba
Dobro jutro
Zdaj znova vidim
Tisto pot
Ki je pred mano
Razmišljam
Kako naj hodim
Da ne uničim
Kar sem dolgo
Gradila
Da ne pohodim
Upanja
Ki me je držalo
Pokonci
Rahlo bom pisala
Da ne polomim
Cvetov
Ki rastejo
Da je moj pogled
Srečen
Vidim mušnice
Kako bi rade
Da me zastrupijo
Zaradi njih
Ne poberem
Niti užitnih gob
Vidim
Njihova svetla
Oblačila
Rožnat klobuk
Ki ga nihče
Ne utrga
Verjetno so
Najsrečnejše gobe
Ker živijo
Ne da bi jih
Kdo snel
Z zemlje
Pomlad
Odšteva dneve
Ali pa je
Morda že jesen
Čas ko mineva
Misel
Na sonce
Delam
Zadnje korake
Dokler svetloba
Ne pojenja
In bom stiskala
Znova pesti
V žepih
Hodim tiho
Da ne zbudim
Spečih
Optimizem ima moč
... in tudi pesmi postanejo živahne.
Lepooo.
Lp, Marija
Draga Marija
Hvala ti za lep komentar.
Če si optimist je upanje
Močnejše in občutek sreče
Večji. Ni tko... zelo sem te
Vesela in ti želim lepi srečen
Dan. Na žalost srčeka ti pa ne
Znam naredit.
Vse dobro Marija
Irena
Tudi ta pesem me je nagovorila z rezi in s prelomi, pa tudi s podobami, ki so lahko večpomenske.
Popravi pa : Brez ne da bi jih.
Vendar zaključek preveč zvodeni v nekakšno tavtologijo in celo malo trivialno - saj je jasno, da prebujamo speče. Če bi budili bedeče, pa se morda že razgiba misel: zakaj - ampak bi to morda moralo imeti že prej nekakšen "namig", da potem ne izgleda le, da je "od nikoder privlečeno". Zato vseeno predlagam, da najdeš "nekaj" ali "nekoga", ki bo nekaj prezentiral, pa morda spi, čeprav ne bi tega pričakovali ...
Milan Ž. - Jošt Š.
Spoštovani Jošt
Sem ti hvaležna da si jo
Prebral in jo začutil. Jaz sem
Samo izpovedovala. Bom pa
Popravila in res vprašala pa
Ti odpišem nazaj. Hvala ti.
Vse dobro
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 19. 09. 2025 ob 08:06
- Prebrano 401 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 97.04