
Po steni zdaj polzi obraz,
oči se zgubljajo v belem,
velik črn krog pa raste,
nastajojo nemarne kraste.
Na drugi strani vse temačno,
med vejami pa skrita koča,
osebi dve – morda prikazni,
grmovje in obroči prazni.
Ah, ta usedlina kave
izziva me da pišem pesem,
mračno in nesmiselno,
moderno, lahkomiselno ...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!