Zemljo vrtajo vsak dan in vsako noč.

Trgajo zeleno haljo, vrtajo v drobovje:

svedrrrri,  svedrrri, svedrrri ...

Tone kamna, peska - za evropija en gram,

tone v pohlepu zdravje Zemlje - noč in dan.

Molijo sedaj poslovneži za zemlje redke:

iridij, itrij, skandij,

lantanij, cerij, prazeodimij, 

prometij, samarij, evropij, gandolinij,

terbij, neodimij, disprozij, lutecij ...

Pravijo, da smo zeleni s sončno energijo,

in lahko še več in več se troši energije:

veselo smuča se - pri tridesetih plusa,

dotik ekrana daje nam uteho brez vsebine,

vse na dlani, v srcu pa praznina ...

Njive rodovitne spreminjajo se v kamen,

saj sveder vrta, rije v Zemlje nedra,

nihče ne vidi rek, potokov kalnih,

ne sliši žive Zemlje in ne joka bolnih,

ne množic, ki pri polni mizi padajo v brezno.

A kri v brezupu dvigne se, zavre,

v ihti vse podre, ker kri ni voda!

Nada