
Glej, pismo pošljem ti v bodoče dni,
ne eno, več, za mesece in leta,
kot otrok slutim že, kaj se zgodi
v usodi, ki je zdaj še neizpeta.
Žal boš z odraščanjem vse pozabila,
kar v zibel so napletle rojenice,
zato ljubezni zase bom prilila,
da se prekmalu ne naguba lice.
Ker zna zgoditi se, da svet te spije,
ostanek časa polni se s praznino,
nasmeh razbitost sreče vsem prikrije,
in prhla slikaš v trdno se planino.
Ko se iz mlade v starko boš skrivila,
nič v prehojenem ne bi spremenila.
Kako lep in zrel naslov in osebni nagovor vsakega za "svojo" odraslo osebo, brez sprememb.
Čestitam Irena za izvirnost.
Lp, Caki
Lepo se je ozreti v prihodnost ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Caki
tolminka
fiona
Milan
najlepša hvala
objem vsem
pi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!