
Preden na kopno iz prajuhe,
prilezlo življenje je prvinske,
obrnilo se uho je gluhe,
prav vsake celice skupinske,
v kongregaciji očetu,
ki oče živega je vsega,
in dal je vsakemu naletu,
škrg, teh kar je kisiku vprega,
volj, da so obstoja se držali:
sreč, ki k življenju krilijo,
lakot, da bi se oskrbovali,
strahu, živc ki od smrti silijo;
čreves, da lahko so živo žrli,
kar zdaj počne žival prav vsaka;
zob, da drugim živce so odrli;
velika jebena napaka.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Blaž B
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!