
Pijane od dežja so bujne krošnje,
zaliva jih nebo, kot da želi
pozabo darovati jim na nošnje,
ki jih že trga veter severni.
Zelena krpanka v jesen se para
in spira čas jo v tone rjaveče,
z rdečo ruj planjave, hrib pošara,
kot da s kresovi toplo jih obleče.
Večer deževno kvačkanje ovije,
napleta se otožnosti koprena
in vonj puščobe zimske klije
ko mehka dlan dotakne se ramena.
Moj ruj si, plamen razdrobljen na poti,
ognjišče v domu, tleče v vsej toploti.
oj Irena
všeč mi je to izmenično pojavljanje
vode in ognja ter hladu in toplote med 2. in 4. ter 1. in 3. kitico
namaste
ps: pa še kaj obišči domovino, ko bo grizel severozahodni mraz
Lep sonet, draga Irena, jaaa, jesen prihaja in barve nam bojo prav kmalu jemale dih.
... pogrešam tvojo poezijo in sem
vesela, da si se zopet oglasila.
Objem, Marija
Prekrasna povezava: narava in "ogenj" ruja, ki spomni na lepoto osebnega odnosa in ljubezni!
seže globoko, gane, lepota transformacij
Kakšne asociacije prinaša prihajajoča jesen! ...
:)
LpL
Narava in Poezija v vsej svoji lepoti. Čudovita pesem.
Ja lepa.
Nisem sigurna, ali je v redu, da črka r šteje kot povdarjen samoglasnik v zlogu.
rjaveče (4 zlogi)?
z rdečo (3 zlogi)?
LP, mcv
Alenka, lahko se šteje, če prebereš tako ;)
Najlepša hvala vsem, zelo sem vesela vsakega komentarja.
Hvala za črtice in za rdenje :)
Objem in radosti prav vsem
pi
https://www.amebis.si/slovnice/slovnice-index/1934/BREZNIK_1934_Slovnica_srednje_sole-STRAN_32.pdf
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!