Brodník Marija XIV. (Balada)
In gresta v noč, naprej
vzdolž mesečnih poljan,
skoz log, kjer v mraku vej
ne vidiš kod, ne kam
in je vsak zvok strašan,
prešla sta ga, a zdaj
moròst, dolg kak lučaj
pred njima zraste grd;
čez morata, ni kaj,
dekle in bridka Smrt.
No, ona ve za pot,
za šote ozki pas
in kmalu brez nezgod
prispeta srečno v vas,
tam ples je, glasba, špas ...
Naenkrat pa, kot blisk,
potihne godba, vrisk,
zgrozi se celi trg:
prišla sta na obisk
dekle in bridka Smrt.
V tišini tej spozna
veleposestnik jo,
do para stopi, da
prikocka ples si z njo.
In vrže: dve. Samo!
Zdaj vrže pa možak,
šest prileti na tlak ...
Zagrabi mož jo trd,
že plešeta na takt
dekle in bridka Smrt.
O, Jezus, kakšen ples
je bil to, brez fines
sta vsem prisotnim v brk
plesali divje res
dekle in bridka Smrt!
do para stopi, da
da prikocka ples si z njo.
Lp, caki
.jpg "Nada")
Pretresljivo lepa balada! Pogledala sem ozadje, ker te zgodbe nisem poznala: https://openlibrary.org/books/OL30540889M/Slovensko-hrvas%CC%86ka_ljudska_pesem_Marija_in_brodnik
Čestitam!
Hvala, Nada, te pesmi sploh nisem poznal, lp
???
( tudi Smrt je samostalnik ženskega spola)
torej
PLESALI dekle in bridka Smrt!
Sem popravil, je pa res, da v tej recmo temu pesnitvi nastopa smrt kot moški, pred leti sem npr prebral in se začudil začetku Jesihovaga soneta
Sam sedi smrt doma in bere časnik
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 30. 08. 2025 ob 21:22
- Prebrano 581 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 186.96