20250819
Tako je videti nič in vse
pred časom
in za njim,
čustvena luč
ali pač blišč
igralnih avtomatov.
Nekje na robu
potrošniških maratonov,
nekje ob robu
parad in procesij,
med izgubljenimi dnevi
in ukradenimi nočmi
te odreši
rosa na gležnjih,
prst na podplatih,
v prebujeni ples —
kres vdihov in izdihov,
odmevi vilinskih glasov
in Panove piščali
za tvojimi rebri.
Tako je, zavestno se je treba otresti nepotrebnega balasta
... in potem je življenje veliko lepše.
Čestitke!
Lp,Marija
Všeč mi je, kako se povzdigne zvočnost pesmi v zaključek. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 23. 08. 2025 ob 09:48
- Prebrano 260 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 86.9