
Kaj misliš krmarka,
ko počasi ugaša avgustovsko sonce
in te samo še poboža,
kot davni dotik mladostnih dlani?
Ali tudi tebe — kot močerada skrbi,
kje in kako (s)hraniti sončne dni?
Kdaj se lastovka utrudi
na dolgi poti do neba,
da se obrne in na jug vrne?
Kaj ti ostane, ko (z)veš,
da s septembrom pride jesen,
za njo pa še samo kratka zima?
Morda znova tvoja vrnitev,
ali vsaj pesem, ki se ne rima.
Odgovor krmari v tiho molitev!
v svetu kramarjev navijam za krmarje (in čim manj komarjev)
lp RA
Oj, Rajko, se strinjam s tabo. Hvala za komentar.
Nada, upanje je zmeraj – kot ugotavljaš in to nas gor drži – navkljub neizogibnemu minevanju. Življenje je lepo, če ga krmarimo po svoji orbiti!
Ostaje pjesnik s lirskim duhom, ostaje sjećanje, ali i ljepota ponavljanja. Nema se izbora, osim nade, osmijeha. Njihov vjetar u leđa za NAPRIJED, ili za održavanje u ORBITI.
Lijep pozdrav iz SA
Mirko, hvala za razmišljanje na pragu spominov. Na njih posedamo, pišemo nove in ostajamo. Pozdrav iz Lipovec pri MS v SA.
Všeč mi je to občuteno postavljanje vprašanj izbora smeri (upanja). Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!