PROSOJNICA
bosih nog sedeva
v počasno drsenje sence
čez zamike presledkov
kjer rahlo zibanje senčnika
pestuje neizrečene besede
ter odriva vsakdanjost
v na pol zamašene odtoke
med hrapavimi robniki
na katerih vsake toliko
raste cvetlica
mojster trenutka
z občutkom večnosti
;-) :-)❤☆
Odlično!
Čeprav vem, da v poeziji dejansko "opredmetenje" ni nujno, pa si vseeno težko predstavljam, da iz robnikov raste:
iz katerih vsake toliko
raste cvetlica
morda: na katerih
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 18. 08. 2025 ob 13:20
- Prebrano 291 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 140.54