V BRAZDI
Včasih se vprašam,
koliko teme še moram spoznati,
doživeti,
preživeti,
da bom res lahko svetloba.
Kako temna sem bila v resnici
in kako drobna moja luč,
da je bilo treba to potisočeriti,
da se je lučka sploh videla.
Koliko nasilja moram še prenesti,
da mu bom res zmožna bruhniti v obraz,
ne da bi bruhnila vase,
češ da sem si sama kriva.
Koliko buldožerjev še potrebujem,
da me pogazijo,
preden uporno ponovno vzklijem,
trda kot akacija.
Koliko časa še imam.
Pa vendar je svetloba, ki jo odseva pesniški subjekt, nezajezljiva. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala, Milan!
Pesniški pozdrav!
Kerstin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 13. 08. 2025 ob 02:26
- Prebrano 278 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 90.62