Ujeta
Slepila sem resnico,
smejala,
ko nadeval si mi trnjevo bodico.
Neoproščeno.
Obtičalo je v meni.
Hranim se z agonijo zla.
Vest tolče,
ko odpiram vrata novega sveta.
Ne pozabi.
Žalost šepeta.
Kaj zadržuje, da bi tekla?
Močna misel,
ki veže dušo pekla.
To sem jaz.
Ujeta.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Iris Ivanuša
- 05. 08. 2025 ob 21:42
- Prebrano 132 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 82.87
