
Ni več sonca da me greje
že zdavnaj šlo je za goro
le v srcu nekaj še prebiva
to so zvezde nad zemljo
Nasmeha ni na ustih tvojih
in žara v očeh več ni
sta srci najini zgubili
cvetoče rože sredi poti
Ostalo je bučanje morja
ko se drživa za roke
ki nekdaj srečo so delile
ki nekdaj božale so me
A zdaj vse pusto je nastalo
in sonce pesek žge
ko se prebuja moja misel
ko veter hladni objema me
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!