POETA TAROK

XIX

Iz črnega v belo

Ježi se koža, ko vrance krotim.

Izmed njih najprej se Krivde znebim.

Preprosto in jasno. Po svoje živim.

Karte sam mešam. Si sam jih delim.

Brat na vozičku? Vsaj nisva oba!

Delila sva starše. In sobo. In psa.

Krivda? Ko pazil sem nanj še v snu?

Prijadra odmev: »Brazgotina je tu.«

Sem zlomil srce ji. Najgloblja vseh ran.

Očitkom bi nje se izmikal zaman.

Mi je odpustila? Le upam lahko.

Odpuščam pa sebi. Da krivde ne bo.

In moje zamere? Kar ni se izšlo...

Krivice so v mojih očeh. Pretežko?

Pade steklenica. Razbila se bo.

Je težnost krivica? Sem zgrešil zelo!

Težnost pač je. Kaj bi tratil razum...

Ko padeš, le vstani. Pokaži pogum!

Če kdo te spotakne, lahko odpustiš.

Odideš in v miru spet dalje živiš.

Vile in škrate pobaram na mlaj:

»Vse, kar zamerim sam sebi... Kaj naj?«

»Ljubezen do sebe. Nakloni si jo.

Srce ne obsoja. Le ljubi lahko

te takšnega, kakršen si. Sprejmi se.

Si zvezda, ki sije. Tako to pač je.«

Si bom zapomnil. Moj sij ne zamre.

Saj jedro je duše božansko, mar ne?

Zdaj pa... Tišina! Se skriva vse to,

kar nam v sramoto bilo je in bo.

Kaj je sramotno, edino se da

spoznati v ideji nebes in pekla.

Dotikam se sebe. Mi prija ta... 'Greh!'

Nam zleze pod kožo, kar vzbuja posmeh.

'Sram naj te bo, Krof! Da šlataš se sam!'

Pojavi se v najstniški glavi in tam

nažira na polno glas: 'Sprijenec si,

na golih podobah si paseš oči!

Baywatch? Na meji spodobnega, hja,

dokler ne bo dlan tja pod pas ti ušla!'

So vbili mi v glavo. Sramuj se tegá,

kar se dogaja tam spodaj... No, ja.

Novo pravilo. Odmislim vse to,

kar mi nekoč je 'v sramoto' bilo.

Jeza? Zgodi se. Drugače, kot bi

upal, želel, se nadejal. Ker ti

v levo zaviješ, ko rečem: 'Ne tja!'

In se razjezim. In odvrneš: 'No, ja.

Dòkler jaz vozim, odločam se, kam.'

Če bom popenil, matiram se sam.

Pričakovanja? Po svoje gre tok.

Ostrina, milina. Kvadrat ali krog?

Zdaj vem, kaj izbrati. Pač Norec sem bil.

Pelina, nektarja mnogo popil...

So tu lipicanci. Spokoj in Ponos.

Ljubezen. Odpuščanje. Vsemu smo kos.

Poslednji demon me še čaka. Hija!

Joker, zaplešiva zadnjič midva.*

* Out Of Hell

Matjaž Lutarič - Lynx