Tu nobena leksika ne pomaga
Sadežev se nespoznanja sem napokal,
se krvi odrešenika sem nalokal,
da me strašno tja tišči,
kamor niti kralj ne gre s kočijo,
da se v glavi mi vrti,
kot da nikoli ni bilo Te –
in Te sploh več ni.
Pa me tja sploh ne pustijo,
moram gledati morijo,
dòkler je še kaj krvi,
dòkler zmagovalci nas ne obvestijo,
kdo je kriv, da so postali zli.
Pesem deluje (iziva) morda ravno zaradi lahke rime. Zdi se mi, da je prav to pokazatelj lahkotnosti, s katero spregledamo (ali v katero zavijamo) pravo podobo (krutosti) sveta.
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matroz
- 29. 07. 2025 ob 12:30
- Prebrano 1625 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 40