
Starši pomagajo, da se po plazenju postavim na noge, potem se naučim
črke povezati v besede. Podobno je pozneje ko odrasel napredujem
s pomočjo učiteljev, duhovno pa pod vodstvom učitelja, da bi
naposled dovolj priseben lahko črpal iz svojega vesolja.
Ključno je ko prepoznam, da nisem vozilo telesa, temveč tisti, ki z njim upravlja,
kajti bog je že od začetka v meni. Z rastjo le luščim
iluzije, slepila, utvare in zablode.
Moja pot je tudi dolga, glavno, da jo poznam(o).
OJ, Caki,
poti se razlikujejo kot se tudi ljudje,
vse so zahtevne, dolge in enkratne. Hvala.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!