
Stojiva
pred najinimi vrati,
katerih ključ
imava le midva.
Stopiva v majhno sobico
in izklopiva vse druge
svetove.
Ne odpirava vrat
in sva sama.
Nihče ne zvoni
ali trka.
Druga vrata v stanovanju
imava na široko odprta.
Nočeva,
da naju ranijo tam,
kjer sva že ranljiva.
Jaz pa še vedno pišem,
da nekako puščam
sled za sabo,
ko prihajam k večnosti
na drugi strani,
kjer ne bo več utripa.
Zdaj ljubim
brez glasu
in brez telesa.
Samo pesem
puščam za sabo,
da pozneje vidim,
ali sem odstranila
moč hrupa.
Zdaj grem do konca,
tja, kjer vse obstane
in popravljam samo sebe,
da se ne pozabim.
Dobra pesem. Popraviti bi bilo potrebno le:
tam kjer sva ranljiva
koder kjer ne bo več utripa
Mislim pa, da bi bila ta pesem še boljša, če bi imela ločila.
Milan Ž. - Jošt Š.
Stojiva
pred najinimi vrati,
katerih ključ
imava le midva.
Stopiva v majhno sobico
in izklopiva vse druge
svetove.
Ne odpirava vrat
in sva sama.
Nihče ne zvoni
ali trka.
Druga vrata v stanovanju
imava na široko odprta.
Nočeva,
da naju ranijo tam,
kjer sva ranljiva.
Jaz pa še vedno pišem,
da nekako puščam
sled za sabo,
ko prihajam k večnosti
na drugi strani,
kjer ne bo več utripa.
Zdaj ljubim
brez glasu
in brez telesa.
Samo pesem
puščam za sabo,
da pozneje vidim,
ali sem odstranila
moč hrupa.
Zdaj grem do konca,
tja, kjer vse obstane,
in popravljam samo sebe,
da se ne pozabim.
Jošt lepo pozdravljen
Popravila sem pesem in
Hvala ti za popravke. Edino
Vsaka vrsta ima avtomatsko
Veliko začetnico in ne gre
Drugače. Upam da bo v redu.
Želim ti lepo popoldne
S spoštovanjem
Irena
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!