TI ME VODIŠ
TI ME VODIŠ
V senci drevesa stojim,
gledam in sanjam.
Pred težo vročine bežim,
in se na deblo naslanjam.
Moje srce se sprašuje,
le s kom in le kam?
Duh pa nemiru kljubuje
ker ve, da tukaj ni sam.
Čeprav soparen je zrak,
sem dobro in v miru:
Čutim, da moj boš korak,
vedno Ti vodil k Izviru.
Čutim, da moj boš korak,
vedno Ti vodil k Izviru.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 21. 07. 2025 ob 04:53
- Prebrano 145 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 63.2