Bedra zdrsnejo iz rdeče masti.
Iz rok se usipa žgoča usedlina.
V zrnih je in sestavlja pot.
Nešteto žebljev v podplatih.
Zakričim!
Usta privihajo rokave.
Pokaže se golota.
Snežno bela sled, ki diha topel zrak.
Vse je tiho, čisto tiho.
Spremlja me le vonj po krvi.
Vem. Nova zver mi sledi.

Silva Langenfus