Tišina

Nove misli

Lezejo na list

Prav počasi

Kot da hočèjo

Biti previdne

Da ne grem

Predaleč

Od domače ograje

Grem si po stol

Da si ogledam

Tišino

Novega jutra

Počutim se

Kot ribič

Brez besed

Brez hrupa

Da ne zmotim

Tistih ki sanjajo

Neko drugo zgodbo

In in ne tiste

V kateri sami živijo

Gledam kako gospodarji

Peljejo svojega psa

Na sprehod

Z dvignjenim repom

Medtem ko moj še spi

In sanja pasje klobase

Zato ga pustim v miru

Saj ima tudi pes

pravico

Do tišine

Ko spi

Meni je prijetno sveže

Rože ob meni cvetijo

Da zgledamo

Kot na ponaredku

Kjer je vsega dosti preveč

Da bi lahko bilo resnično

Sonce se prebuja

In vse bolj jasno vidim

Tuji koraki vse bolj hodijo

Mimo mene

Vem zakaj

Ker preden sonce zažari

Tako kot najbolj zna

Je potrebno opraviti dela

Da telesa ne bodo 

Prevèč vroča

Potem se bomo vsi

Zavlekli kot ranjenci

V domači brlog

Klima bo delala

Ves dan

Do noči

In od nekaj del

Brž opravim še eno

Grem na sprehod s psom

In potem zbeživa

Noter oba

Do večera

IŽ-lev