Nestrpna noč
nemirno jutro
sonce skoči na nebo
utrujeno je moje telo.
Še zadnje stvari v kovček zložim
vse dokumente, denar in naslove
vse kar me veže na dom je v meni.
Sedemo v avto in odhitimo.
Nekam daleč.
Ne na jug, kot večina njih,
ne levo, ne desno.
Ampak na sever in ja mogoče malo desno.

Za en mesec (skoraj)
pozabim na računalnik.
Za ves ta čas me bodo spremljali
obrazi neznanih ljudi.
Novi običaji – druge jedi.

Skrbi.
Seveda so skrbi – te potujejo z mano.
poln avto otrok – torej skrbi.


To je potovanje

Tomaž Jevšenak