Drugo jutro je Marija vstala,

vstala, se v resavo naravnala,

da nabrala šopek bi melise,

za vojaka, ki še v snu poti se.

Komaj nekaj teh cvetlic zagleda

zad za kočo, že v daljavi bleda

jo postava zmoti, ki popeva

si besede znanega napeva.

Bliže pride, zdaj potihne petje,

v njo zazre se, v njen obraz in cvetje,

ki v laseh ji kuštravih počiva.

Dobro jutro, cvetka ljubezniva!

Dobro jutro, naj se ti predstavim,

jaz sem godec, znan po vsej resavi,

v vasi tej zvečer bo veselica,

vabljena lepo si, lepotica.

To ji reče in naprej veselo

se odpravi pa zapoje smelo,

da odmeva prav po vsej dobravi:

Moja ljubica je biser pravi...

Matej Krevs