Bežen trenutek,
udarec tetive,
završi skozi veje
slišiš kako nekje blizu
nekaj udari zamolklo.
Pogled za trenutek ujame
nihanje zlomljene veje.

S kotičkom očesa ujameš
prijatelja, ki lovi
v daljavo z utrjenim očesom
svojo puščico
v zlat krog zapodi.

Vse je v trenutku,
tišini,
če vidiš, se ustaviš, pogledaš.
Oba dih zadržita
On pa takrat tetivo spusti,
izdih iz prsi poleti
a puščica na svoji poti
zadane
a včasih pri tem
tarčo zgreši.

Ne pogosto
a se zgodi.

Tomaž Jevšenak