Žareča krogla tam z neba obljublja,
nabrano v spekter zlat, objem s svetlobo.
Vrtove, strehe, gozd, ljudi poljublja,
preganja z jutrom nočnih mor grenkobo.

Postala nje ljubezen je prevroča,
poljubi so boleče opekline,
saj žarki kot bodala so pekoča, 
razpoke dolbe suša v korenine.

Sopara huda v senci je neznosna,
oblaki temni s točo so le grožnja,
Pripeka je prodorno neizprosna,
peklenska je v kočiji sončni vožnja.

Je tisti bog, ki nas kaznuje grešne?
So le človeške želje prepožrešne?

olgasem